Po zadnjih tednih se veliko bolj zavedamo, da se lahko naš vsakdan zelo hitro in nepričakovano spremeni, zato se moramo hitro in premišljeno prilagajati. Smo v času negotovosti – osebno in profesionalno –, v času, ko je veliko oglaševalcev odpovedalo ali pa prestavilo načrtovane oglaševalske akcije. Kratkoročno je lahko takšna odločitev razumljiva in za nekatere oglaševalce tudi edina smotrna. Vendar ko pogledamo izkušnje prejšnjih kriznih obdobij, lahko najdemo spodbudne dolgoročne učinke nadaljevanja komuniciranja tudi v kriznih časih. V času recesije pred približno desetletjem se je pokazalo, da so blagovne znamke kot so Netflix, Lego in Amazon, z naložbami, inovativnostjo, skrbno obravnavo potrošnikov in transparentno komunikacijo krizo prebrodile bolje kot konkurenca, ki je preprosto prenehala oglaševati ali pa svoje komunikacije niso prilagodili. Blagovne znamke naj pokažejo empatijo, pomagajo ljudem z idejami o preživljanju prostega časa doma, preklopijo na virtualno, prepoznavajo in spodbujajo nove družbene norme in tako ljudem stojijo ob strani – neizogibno pa hkrati gradijo lasten imidž. Pretekle izkušnje so nas naučile, da zmanjšanje ali celo zamrznitev proračunov za trženje in tržno komuniciranje na srednji in dolgi rok ne deluje, vsi pa tudi zelo dobro vemo, da je lažje ohraniti kot pa ponovno pridobivati uporabnike, zato je nujno, da se tržno komuniciranje razume kot naložba in ne kot strošek.
V MOSS smo izmerili, da se obiskovalci spletnih strani bolj kot kadarkoli po relevantne in zaupanja vredne informacije o lokalnem okolju obračajo na slovenska spletna mesta. Tudi tisti, ki jih do sedaj niso obiskovali, so sedaj del slovenske spletne skupnosti. Če potrošniki zaupajo novicam v slovenskih medijih, je večja verjetnost, da bodo tudi bolj zaupali tržno-komunikacijskim sporočilom, ki jih tukaj vidijo, zato je še kako pomembno, da so blagovne znamke vidne in videne na slovenskih spletnih medijih. Zaupanje, ki ga gradijo blagovne znamke v teh časih, bo intenzivnejše in dolgoročnejše kot pri večini siceršnjih aktivnosti.
V Sloveniji beležimo 82 % penetracijo uporabnikov interneta v starostni skupini od 10 do 75 let. In če smo še nekaj tednov nazaj imeli postopen trend rasti dnevnega obiska predvsem kot posledica večanja dostopa do spleta zaradi večanja penetracije pametnih telefonov, se je v februarju začel trend rasti hitro obračati, v marcu pa je eskaliral. V zadnjih tednih pa je še nekaj drugače: kumulativno v marcu v primerjavi s februarjem beležimo velik porast osebnih računalnikov za 35 %, medtem ko je število mobilnih naprav naraslo za 24 %, število tabličnih računalnikov pa za 26 %. Dokler smo epidemijo spremljali od daleč in brali o njej nekje v oddaljenem prostoru na svetu, je bilo naše zanimanje zanjo tudi distancirano. Ko se je vse skupaj preselilo v našo neposredno bližino, se je dnevno zanimanje za virus COVID-19 povečalo za 10 odstotnih točk. Naenkrat smo bili soočeni z njo, saj je postal virus del naše realnosti in v tistem dnevu, ko je bila razglašena epidemija, smo dejansko zabeležili skoraj 100 % dnevni obisk. Skoraj vsi, ki imajo dostop do interneta, so obiskali vsaj eno od merjenih spletnih strani v raziskavi MOSS, ki poteka pod okriljem SOZ. Dobrih 10 dni od razglasitve epidemije se je dnevni obisk »umiril« vendar je še vedno višji kot je bil izmerjen kadarkoli do sedaj. Kljub temu, da se je obisk vrnil na obdobje pred razglasitvijo epidemije, pa so frekvenca obiska, prikazov in čas, ki ga obiskovalci preživijo na slovenskih spletnih straneh, občutno višji. Znotraj vseh sodelujočih v MOSS beležijo višjo rast tako obiskovalcev kot tudi prikazov, obiskov in časa preživetega na spletu novičarske spletne strani (+11 % več različnih mesečnih obiskovalcev, +55 % ogledov strani mesečno, +55 % obiskov mesečno, +46 % mesečni čas na obiskovalca).
Najvišji dnevni skupni doseg (skoraj 1,4 milijona uporabnikov) in doseg na osebnih računalnikih (860.000 uporabnikov) smo izmerili 12.3.2020, ko je Slovenija razglasila epidemijo. Najvišji mobilni doseg (dober milijon) in doseg s tablic (178.000 uporabnikov) pa smo izmerili 22.3.2020, na dan potresa v Zagrebu. V Sloveniji smo v marcu dobili tudi novo vlado, kar je tudi v veliki meri vplivalo na povišan obisk slovenskih spletnih strani. Največ prikazov na uporabnika smo izmerili 23.3.2020, najvišji čas na uporabnika pa smo izmerili 29.3.2020 (23min 41s).
V primerjavi s februarjem smo v marcu izmerili 10 % več uporabnikov spleta (prvih 29 dni v mesecu). Najvišjo razliko smo izmerili v starostni skupini 15-24 let, kjer smo izmerili 13 % več obiskovalcev kot v prejšnjem mesecu. Najnižjo rast smo zabeležili v starostni skupini 25-34 let (8,5 %).
Mesečna primerjava med februarjem in marcem 2020 pokaže:
Primerjava dnevnih povprečij med februarjem in marcem 2020 pa pokaže:
Alenka Marovt, predsednica IO MOSS in Alen Šabanović, projektni vodja, Ipsos
